Pika Pikica išče svoje mesto
Primož Černelč je vedno veliko bral. Bil je rad v svojem malem svetu. Rad je pisal domišljijske spise in pesmice. Ampak, da se je lotil pisanja pravljice, je moral malenkost odrasti. Eno je imeti dobro idejo, drugo pa je imeti potrebno spretnost pisanja, potrpljenje, managersko znanje, debelo kožo in seveda prijatelje, ki te podpirajo na tej poti. Brez podpore številnih ljudi, te slikanice ne bi bilo.
"V moje življenje je Pika Pikica nenadoma skočila neke nespečne noči. Vsaj tako sem sprva mislil. Izkazalo se je, da je moj oče že davno tega svoje tri radožive sinove pogosto mojstrsko uspaval ravno z vedno novimi prigodami Pike Pikice. Te srečne urice otroštva so se mi vtisnile nekam globoko v nedosegljivi spomin, zato je moj ati pravi oče Pikice. Hvaležen sem, da sem jo lahko ponovno obudil v življenje in jo predal novi generaciji mladih radovednežev.”
~ Primož Černelč, avtor slikanice
V napeti zgodbici sledimo drobni Piki Pikici, ki na svoji poti skozi besedilo rešuje različne izzive in spoznava zanimive »osebe«: Klicaja Policaja, Vprašaja Kjekaja, Gospo Pikolovsko in številne druge. Avtor poleg prikaza ločil, malemu bralcu preda tudi mnoge pomembne življenjske modrosti.
V slikanici so velike tiskane črke. Ker pa tudi sama zgodba uči o črkah in ločilih je še posebej primerna za otroke, ki hodijo v 1. in 2. razred osnovne šole in predšolske otroke, ki se prvič spoznavajo z branjem. Priporočam jo za otroke od 5. do 9. Leta starosti. A ker je zgodba opremljena z barvitimi ilustracijami polnih podrobnosti, bo zanimiva tudi mlajšim otrokom, uporabne življenjske nauke pa bodo v njej našli tudi starši.
Brez povezovanja slikanice danes ne bi bilo. Bila bi brez ilustracij, brez založnika, brez promotorja in z manj izpiljeno vsebino. Kmalu sta se zato povezala Maruša in Primož. Maruška Jamnik, ilustratorka, zelo rada ustvarja in je sama sebi največjih kritik. Veliko ljudi ve, da rad riše in ustvarja zato jo je ena izmed prijateljic, ki je opazila natečaj za ilustratorja, spodbudila da se prijavi. Že prej se je ukvarjala z ilustriranjem manjših vabil in voščil, a še nikoli ni ilustrirala celotne slikanice. Pred tem je bila pristaš tradicionalnih tehnik, zato ji je bilo digitalno ilustriranje povsem novo. Ilustriranje celotne slikanice pa je bilo zanjo tudi proces učenja novih digitalnih metod.
“Nisem želela, da je poučna vsebina učbeniško predstavljena, zato vsak karakter iz zgodbice v svojem izgledu in pozi telesa spominja na ločilo, ki ga predstavlja. Vseeno pa so ločila dobesedno vidna v sencah, ki jih te osebe mečejo na tla. Tako je vizualnost dobila večplastnost in otrok vsakič znova lahko odkrije neko novo plast zgodbice.”
~ Maruša Jamnik
Slikanica je v povezavi s podjetjem Jazon d.o.o. in projektom Dobro z dobrim postala tudi krožna zgodba z namenom obdarovanja otrok preko vsakoletne akcije Dober dedek mraz. Avtor se je prav tako odločil, da bo delež dobička od prodaje slikanice šel tudi projektu Dobro z dobrim, s čimer lažje podpremo še druge krožne zgodbe.