Anja Slapničar - Ne pozabiti na glino
Gradbišče ni le kraj kjer se material porablja, ampak je hkrati tudi vir materiala. Tako kot je bila včasih hiša postavljena iz debel dreves, ki so prej stala na njenem mestu. Ljubljana, ki leži na ravnici, nima več gozdov in nima kamnolomov, vseeno skriva pravo bogastvo materiala.
Zadnje dve leti Anja Slapničar, po izobrazbi geodetinja, aktivno raziskuje glino iz neposredne bližine v kateri živi in deluje. Gradbišča in gradbene jame ji niso tuje. Pravzaprav so ji zelo domače, zanimive, bogate in polne zakladov. Njeno oko je natrenirano na ukaz: vidi glino. In glede na to, da je Ljubljana prepredena z aktivnimi gradbišči, je najbolj smiseln način, da keramik pridobi svojo glino v mestu, prav v gradbeni jami. Tak način pridobivanja je smiseln, ker je neoporečen, vpliv transporta na okolje je zmanjšanj na najmanjšo razdaljo, surovina je gradbeni odpadek, zato je brezplačna in s tem postane idealen kandidat za raznorazne krožne zgodbe. Gline in kamnine, ki jih locira, nabira in preoblikuje v uporabno keramiko postanejo vir neskončnega raziskovanja, ki poteši njeno radovedno naravo.
Pridobivanje surovin je dokaj organsko. To pomeni, da najprej opazuje okolje v njeni neposredni bližini. Že s tem, da pozorno spremlja, kaj se dogaja okoli nje, je dovolj, da najde zanimiv vir surovine. Na primer, letos so preurejali Tržaško cesto, kjer so kopali globoko tudi za namene zamenjave stare infrastrukture. Kar nekaj mesecev je opazovala različne lokacije gradbenih izkopov, sledila je bagerjem in kamionom. Gledala je v jarke in zaznala sive, okraste gline. Bageriste je kar prosila naj ji nekaj gline odložijo na stran. Kasneje jo je v vedrih prenesla v svoj studio. Tržaška cesta je le eden od tipičnih primerov pridobivanja materiala. Glino ima namreč tudi iz Brda, Kolizeja in različnih ostalih gradbenih jam po Ljubljani. Znanci jo včasih tudi pokličejo rekoč: “Hej, mi kopljemo vodnjak, čistilno napravo, vrt.. Pridi po glino.” Drug način izbora in iskanja materialov pa je, da naročnik projekta, ki se hoče povezati s svojo lokacijo, v kateri deluje, financira raziskavo lokacije. V tem primeru najprej pogleda karto, si zabeleži potencialne zanimive točke za raziskovanje, in potem opravi terenski ogled. Hipoteza, ki si jo zastavila je sledeča:
“Vsaka lokacija drži material, ki ga lahko na tak ali drugačen način pretvorim v uporabno keramiko; vsak geološki material je ali lahko postane surovina za izdelavo keramike.”
Nabran material najprej popolnoma posuši. Potem ga namoči v vedro vode, da se razpusti. Uporabi orodje, ki je podobno kot pri mešanju betona. S tem temeljito homogenizira zmes, da postane gladka in gosta. Sledi čiščenje in ločevanje tekoče gline. To naredi s finim sitom; kar gre čez sito, smatra kot glino, kar ostane na situ je pesek in prod. Omenjen ostanek proda in peska dodatno loči v različne granulate. Nekaj jih lahko uporabi kot teksturo v glini, nekaj pa jih kalnicinira in zmelje v kameno moko, ki je kasneje sestavina za glazuro. Vse materiale predhodno testira s primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi testnimi žganji na visokih temperaturah. Ti ji pokažejo, kako se surovina obnaša: če se ne stali, je lahko glina kot telo. Če se, lahko postane glazura. Trenutno prodaja glinene izdelke in vodi keramične tečaje.